Tema: Filmski festival v Cannesu

»Moje filme vedno navdihuje okolje, v katerem se znajdem. Pred tem nisem bil nikoli v zaporu, moje okolje je bila le običajna družba. Tisto, kar sem videl, me je inspiriralo, torej vsakodnevno življenje povsem običajnih ljudi. Ko pa sem postal zapornik, se je bilo nemogoče izogniti vplivu tistega, kar sem doživel in videl.«

»Filmu sem dodajala občutek postindustrijske družbe, metalnosti in grobosti. Zame je to način, da izrazim, kako se je v družbo zajedel strah, ki je vse razgradil. Ljudi je pustil v njihovi osamljenosti. In seveda vemo, da ima strah moč, da ljudi takoj obrne drugega proti drugemu.«

»Genocid se bo nekoč končal in ko se bomo ozirali nazaj, bo to sramota za človeštvo.«

»Morda gre za podobno temo, kot v mojem filmu Pogovoriti se morava o Kevinu. Rešila pa me je Jennifer Lawrence.«

»Posnel sem že veliko filmov in vedno sem čutil, da bom, če bom snemal dovolj dolgo, posnel film o nastajanju filma.«

»Kinematografija ni mrtva. Filmi, ki smo jih videli, odražajo svet, v katerem živimo.«

»Še zlasti zdaj, ko je na svetu toliko stvari, ki nas ločujejo, nas Cannes povezuje – pripovedovalce zgodb, filmske ustvarjalce, oboževalce in prijatelje. Kot da bi se vrnili domov.«

»Filmi, ki smo jih videli, odražajo svet, v katerem živimo.«

»Zame je velika čast in neizmerno sem vesela, da je naš film Ether letos uvrščen v program La Cinef na filmskem festivalu v Cannesu.«

»Čeprav gre za produkcijo, nastalo na britanski filmski šoli NFTS, sem še posebej ponosna, da bom na rdečo preprogo ponesla tudi svoje slovenske korenine.«

»Hvaležna sem vsem, ki so me na tej poti podprli – posebej svoji tržaški slovenski skupnosti, ki me je oblikovala in mi nudila kulturne temelje za ustvarjanje.«

»Pri Nikinem scenariju me je pritegnila preprostost in eleganca, s katero je obravnavala zelo zahtevno temo.«

»Navdušilo me je predvsem raziskovanje, kako se lahko patriarhalno nasilje – odkrito ali prikrito – prikrade tudi v povsem sodobne, napredne odnose med mladimi pari.«

»Bono: Stories of Surrender je novozelandski režiser Andrew Dominik posnel na podlagi Bonovih predstavitev avtobiografije z istim naslovom.«

»Ne razkrije ničesar o njegovem filmu.«

»To je šele drugič v zgodovini festivala, da dve leti zapored žirijo vodita ženski.«

»Prihaja do sprememb. Končno se je prisluhnilo ženskam. Festival je na to zelo pozoren.«

»ne razkrije ničesar o njegovem filmu«

»Letos smo si selektorji ogledali 2909 celovečernih filmov.«

»Kinematografija ni mrtva. Filmi, ki smo jih videli, odražajo svet, v katerem živimo.«

»To je šele drugič v zgodovini festevala, da dve leti zapored žirijo vodita ženski.«

»Bono: Stories of Surrender«

»Drugič v zgodovini festivala si bosta dve umetnici izmenjali to prestižno mesto.«

»Veselim se predsedovanja žiriji in si nikoli nisem predstavljala, da se bom 40 let po tem, ko sem se udeležila Cannesa z 'negotovostjo mlade igralke', na festival vrnila v tej vlogi.«

»Vsako jutro si vstajal ob petih zjutraj in se verjetno spraševal, kaj hudiča sploh delaš. No, to, kar si počel, je bilo klinčevo briljantno.«

»Ni treba, da ste kvir, da se borite za enakopravnost, ni treba, da ste bili žrtev kolonizacije, da veste, kako pomilovanja vredna je bila – biti morate samo zelo, zelo dostojno bitje.«

»Se vam ne zdi, da je s svetom nekaj narobe? Verjetno bolj kot s filmi, ki jih snemamo.«

»Meni se je zdel smešen in Emmi se je zdel smešen, vendar nismo vedeli, ali bo smešen tudi gledalcem.«

»Zgodba, ki jo prinaša film Mož, ki ni mogel molčati, je izjemno pomembna tudi za današnji čas, saj pripoveduje o moralni dilemi velike večine ljudi, ki zaradi strahu gledajo stran.«

»Delo pri Nebojševem filmu je bilo izjemno premišljeno, od začetne ideje do realizacije in distribucije, vse je bilo natančno in spretno odmerjeno.«